Na kratko: čistilni roboti za čistilne servise so predvsem način, kako z obstoječo ekipo opraviti več dela. Največji potencial je pri rednem čiščenju večjih talnih površin – delu, ki zaposlenim vsak dan vzame več ur, hkrati pa ga je mogoče dobro načrtovati in avtomatizirati.
Ko robot prevzame glavne poti in večje površine, se del časa zaposlenih sprosti. Te ure lahko servis uporabi na tri načine: za temeljitejše čiščenje znotraj obstoječe pogodbe, za zmanjšanje potrebne zasedbe v posamezni izmeni ali za delo na drugem objektu.
V ponazoritvenem primeru objekta s 6.000 m² trdih tal robot prevzame približno 3,4 ure talnega čiščenja na noč. Del tega časa ostane na objektu za druga opravila, približno 1,4 ure pa je mogoče nameniti drugemu delu. Če podoben učinek dosežemo na štirih bližnjih objektih, se lahko sprosti okoli 28 ur na teden oziroma približno 70 % polnega delovnega tedna.
Pri tem je pomembno, da računamo samo ure, ki jih je dejansko mogoče avtomatizirati. Robot ne prevzame sanitarij, brisanja površin, praznjenja košev ali čiščenja težko dostopnih mest. Izračun mora zato izhajati iz časa, ki ga ekipa danes porabi za nego tal, ne iz vseh ur pogodbe.
Za prvi projekt je najbolje izbrati objekt z dovolj veliko in pregledno površino ter od začetka spremljati dve številki: koliko dela robot dejansko opravi sam in kako pogosto med delom potrebuje pomoč zaposlenega.
V Sloveniji je razpoložljivost čistilnega osebja že dalj časa eden od izzivov panoge. Po Napovedniku zaposlovanja Zavoda RS za zaposlovanje sodijo čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki med pet poklicev, po katerih naj bi bilo v prihodnjega pol leta največ povpraševanja. S pomanjkanjem ustreznih kandidatov se je v zadnjih šestih mesecih srečevalo 44,9 % delodajalcev.
Za čistilni servis to predstavlja zelo konkretno omejitev. Nova pogodba ni veliko vredna, če zanjo ni mogoče sestaviti ekipe. Poleg tega vsaka menjava zaposlenega pomeni novo iskanje, uvajanje in obdobje, v katerem delo še ne poteka z običajno učinkovitostjo.
Pomemben je tudi strošek dela. Po kalkulaciji Sekcije čistilcev objektov pri OZS za prvo polovico leta 2026 znaša strošek dela čistilca 2.571,69 € za polno mesečno obveznost 174 ur. Priporočena cena storitve, ki poleg dela vključuje pripomočke, čistila, vodenje in dodano vrednost, znaša 3.144,46 € oziroma 17,87 € na uro. Strošek dela tako predstavlja približno 82 % vrednosti storitve.
Tudi Zavod RS za zaposlovanje v Strokovnih izhodiščih za leto 2026 ugotavlja, da skoraj dve tretjini delodajalcev, ki imajo težave pri zaposlovanju, kot razlog navajata pomanjkanje ustreznih kandidatov na trgu dela. Posledice so več nadur, vključevanje zunanjih izvajalcev in zaposlovanje delavcev iz tujine.
K temu se pridruži še obremenitev samega dela. Pregled raziskav v reviji Applied Ergonomics ugotavlja, da imajo čistilci več poškodb pri delu, predvsem mišično-skeletnih obolenj, kot zaposleni v drugih panogah. Raziskava Univerze v Twentu med glavnimi izzivi poklicnega čiščenja navaja starajočo se delovno silo in visoko obremenitev. Vsaka ura ponavljajočega se dela, ki jo prevzame robot, ima zato za servis tudi kadrovsko vrednost, ne le stroškovne.
Čistilni robot tega problema seveda ne odpravi. Lahko pa zmanjša količino ponavljajočega se dela, ki ga mora opraviti človek. Za čistilni servis zato ni ključno vprašanje, koliko ljudi robot nadomesti, ampak koliko dodatne zmogljivosti pridobi obstoječa ekipa.
Poglejmo, kje se ta zmogljivost lahko dejansko pokaže.
Najbolj neposreden učinek robotskega čiščenja se pokaže znotraj obstoječe pogodbe.
Ko robot prevzame glavne hodnike, komunikacijske poti in večje odprte talne površine, zaposlenemu ni več treba več ur hoditi za čistilnim strojem ali ga voziti po isti poti.
Ta čas lahko namesto tega nameni opravilom, kjer je človek še vedno nepogrešljiv: obrobam, kotom, površinam okoli opreme, pogosto dotikanim mestom ali dodatnemu pregledu sanitarij.
V takšnem primeru se število plačanih ur morda sploh ne zmanjša. Spremeni pa se, kaj ekipa v teh urah opravi.
To je pomembna razlika.
Če robot prevzame dve uri čiščenja tal, zaposleni pa ti dve uri porabi za temeljitejše čiščenje drugih delov objekta, servis ni prihranil dveh ur stroška dela. Je pa z isto ekipo opravil več dela.
Tako to opisuje tudi uporabnik robota Gausium Omnie:
Pri nas zaradi robota nismo odpustili človeka. Samo prestavili smo ga na druga opravila.
Uporabnik robota Gausium Omnie
Pri ocenjevanju potenciala zato najprej razdelite trenutno izmeno na posamezne skupine opravil:
Robot lahko praviloma prevzame predvsem prvi del.
Če na primer od šesturne izmene zaposleni dve uri porabi za čiščenje večjih talnih površin, sta izhodišče za avtomatizacijo ti dve uri, ne vseh šest.
Na posnetku (v angleščini) je prikazano, kako Phantas samostojno čisti različne dele hotela, od avle do hodnikov.
Velik del temeljitega čiščenja objektov se opravlja zvečer ali ponoči, ko je v prostoru manj ljudi.
Za čistilni servis so takšne izmene zahtevne z dveh vidikov: zaradi dodatkov predstavljajo višji strošek, hkrati pa je zanje pogosto težje zagotoviti dovolj zaposlenih.
Če robot samostojno prevzame večji del načrtovanega talnega čiščenja, lahko zmanjša količino dela, ki ga mora ekipa opraviti v omejenem časovnem oknu.
To ne pomeni nujno, da lahko iz tričlanske ekipe takoj naredimo dvočlansko.
Odvisno je od tega, koliko časa je danes namenjenega tlom, kakšna je postavitev objekta, koliko površine robot dejansko doseže in koliko drugih opravil mora ekipa zaključiti v isti izmeni.
Pri nekaterih pogodbah bo rezultat manj zaposlenih v posamezni izmeni. Pri drugih bo enaka ekipa delo zaključila hitreje ali pa bo v istem času opravila več.
Učinek je treba izmeriti na konkretnem objektu, ne ocenjevati samo na podlagi nazivne zmogljivosti robota.
Kako to izgleda v praksi, kaže latvijski proizvajalec avtomatizacijskih sistemov AE Partner. Robote je uvedel, da mu ne bi bilo treba zaposliti dodatnih ljudi in organizirati druge izmene čiščenja. V pisarnah Phantas vsako noč očisti približno 1.000 m² preprog, v skladišču pa delata Beetle in Omnie. Po izkušnjah podjetja robot opravi fizično utrujajoče in ponavljajoče se delo, zaposleni pa prehodijo manj kilometrov in imajo več časa za druga opravila.
Za čistilni servis je lahko prav to največja poslovna vrednost avtomatizacije.
Predstavljajmo si, da ekipa vsak večer dela na objektu A. Robot tam samostojno prevzame večino večjih talnih površin, zaposleni pa zato svoje delo zaključijo prej.
Če je objekt B dovolj blizu in se urnika ujemata, lahko del ekipe preostanek časa nameni še drugemu naročniku.
V tem primeru robot ne zmanjšuje samo stroška posamezne pogodbe. Povečuje količino storitev, ki jih lahko servis opravi z obstoječim številom zaposlenih.
Toda sproščena ura še ni avtomatično uporabna ura.
Če zaposleni pridobi 45 minut, naslednji objekt pa je oddaljen pol ure vožnje, je praktična vrednost tega časa majhna. Enako velja, če se časovna okna obeh naročnikov prekrivajo na način, ki onemogoča prerazporeditev ekipe.
Pri načrtovanju zato poleg sproščenih ur preverite še:
Največ možnosti za tak način dela imajo servisi z več pogodbami na istem območju, kjer je mogoče ekipe in robote načrtovati kot povezano mrežo.
Poglejmo konkreten primer.
Gre za poenostavljen izračun z zaokroženimi številkami. Namen ni napovedati rezultata za vsak objekt, ampak pokazati, kako tak izračun pravilno zastaviti.
| Vhodni podatek | Predpostavka |
|---|---|
| Objekt | 6.000 m² trdih tal |
| Sedanja zasedba | 3 delavci, 4-urna večerna izmena = 12 delovnih ur na noč |
| Delež nege tal v izmeni | 40 % oziroma 4,8 ure |
| Delež talnega čiščenja, ki ga prevzame robot | 70 %; robovi, stopnice in nedostopna območja ostanejo ročni |
Če ekipa za tla porabi 4,8 ure in robot prevzame 70 % tega dela:
4,8 ure × 70 % = 3,36 ure
Robot bi torej v tem scenariju prevzel približno 3,4 ure dela na noč oziroma 17 ur v petdnevnem tednu.
Toda teh 17 ur še ni 17 ur finančnega prihranka.
Predpostavimo, da približno dve od sproščenih ur na noč ostaneta na istem objektu. Ekipa ju uporabi za sanitarije, podrobnosti, obrobe in druga opravila.
Za prerazporeditev tako ostane približno:
1,4 ure na noč × 5 dni = 7 ur na teden
Sedem ur na enem objektu morda še ni dovolj za bistveno spremembo organizacije dela.
Če pa ima servis štiri podobne objekte na istem območju:
4 objekti × 7 ur = 28 ur na teden
To predstavlja približno 70 % običajnega 40-urnega delovnega tedna.
Če je mogoče teh 28 ur uporabiti na dodatnem objektu, ima avtomatizacija povsem drugačen poslovni učinek: servis lahko poveča obseg dela, ne da bi moral za vsako novo pogodbo sorazmerno povečati tudi število zaposlenih.
Pri izračunu pa morajo držati tri ključne predpostavke.
Prvič, delež časa, namenjen negi tal, se med objekti močno razlikuje. Drugič, robot bo dejansko prevzel samo površine, ki jih lahko zanesljivo doseže in očisti. In tretjič, sproščene ure imajo poslovno vrednost samo, če jih je mogoče smiselno uporabiti drugje.
Da tak izračun ni zgolj teoretičen, kaže britanski izvajalec storitev za objekte Mitie, ki čisti vse terminale londonskega letališča Heathrow. Mitie se je spopadal z veliko fluktuacijo, saj je 45 % čistilcev delalo prek agencij, delo pa so motile tudi pogoste bolniške odsotnosti. Od oktobra 2022 na letališču dela 34 robotov Gausium (Scrubber 50 in Scrubber 75) z 18 polnilnimi postajami.
Že samo odprava ročnega praznjenja in polnjenja rezervoarjev je prinesla 1.760 delovnih ur na leto. Ob 174 urah mesečne obveznosti iz kalkulacije OZS je to približno deset mesecev dela enega čistilca s polnim delovnim časom. Gausium za petletno obdobje navaja 64-odstotni donos naložbe.
Kako podoben izračun izgleda z vidika lastnika oziroma upravljavca objekta, opisujemo tudi v vodnikih ROI čistilnega robota v trgovini in ROI industrijskega čistilnega robota.
Čistilnega servisa robot ne naredi zanimivejšega samo zato, ker uporablja novo tehnologijo.
Naročnika zanima predvsem, kaj bo zaradi nje dobil.
Prva prednost je boljša sledljivost izvedenega dela. Robot lahko beleži opravljene naloge, čas čiščenja in obdelane površine. Ti podatki lahko dopolnijo obstoječo dokumentacijo in naročniku omogočijo jasnejši pregled nad tem, kaj je bilo dejansko opravljeno.
Tudi Gausium opaža, da upravljavci objektov vse pogosteje zahtevajo preverljiv zapis o tem, kaj, kje in kdaj je bilo očiščeno. Digitalni dokaz o izvedbi zato postaja prednost tudi na razpisih.
Druga prednost je možnost čiščenja med obratovanjem objekta. Pri primernih lokacijah lahko robot določene površine očisti tudi takrat, ko so v prostoru zaposleni, obiskovalci ali kupci. To je posebej uporabno tam, kjer se tla čez dan hitro ponovno umažejo.
Tako robota uporablja latvijsko podjetje za upravljanje in čiščenje objektov Cleanhouse v rižskem nakupovalnem središču Origo. Omnie skrbi za čista tla v pritličju, medtem ko ekipa ob največjem obisku čisti druga nadstropja. Največ koristi prinese v deževnem in snežnem vremenu, ko obiskovalci na vhodih prinesejo veliko vlage, umazanije in soli. Ekipa ceni tudi to, da je površino mogoče razdeliti na cone in robota po potrebi uporabljati ročno kot običajen čistilni stroj.
Kako robote Gausium v svoje delo vključi upravljavec objektov, prikazuje posnetek proizvajalca (v angleščini): podjetje Poly Property z njimi skrbi za čistočo v prestižnem stanovanjskem kompleksu v kitajskem mestu Wenzhou.
Tretja prednost je doslednost. Robot lahko redno ponavlja načrtovane poti in s tem zmanjša verjetnost, da bi se zaradi pomanjkanja časa določene večje talne površine čistile manj pogosto.
V ponudbi je zato bolje opisati konkreten način izvedbe kot uporabljati splošne obljube o avtomatizaciji.
Navedete lahko na primer:
Primer iz prakse je grško podjetje za upravljanje objektov MANIFEST, ki je na svojem 500 m² velikem sedežu s preprogami uvedlo robota Phantas. Po podatkih Gausiuma je bila uvedba izvedena v nekaj urah, robot pa je prevzel del rednega čiščenja tal tudi v obdobjih z manj razpoložljivega osebja.
Pri razpisih se je smiselno izogibati obljubam, da bo robot že vnaprej zmanjšal potrebo po delu za določen odstotek.
Precej prepričljivejši so rezultati pilotnega projekta in jasno določen obseg dela, ki ga bo robot dejansko opravljal.
Čistilni servis ima drugačen izziv kot podjetje, ki išče robota samo za eno stavbo.
Danes potrebujete rešitev za pisarne, jutri za supermarket, naslednji mesec pa morda za skladišče.
Zato ni dovolj vprašanje: Kateri robot je najboljši za ta objekt?
Smiselno je razmišljati širše: s katero kombinacijo robotov lahko pokrijemo čim večji delež svojega portfelja?
| Vrsta pogodbe | Prevladujoče površine | Primeren model |
|---|---|---|
| Pisarne in mešani delovni prostori | Preproge v pisarnah, trda tla na hodnikih | Phantas |
| Manjše trgovine, klinike, poslovalnice | Ožji prehodi s trdimi tlemi, pogostejše spremembe postavitve | Phantas |
| Supermarketi in srednje velike trgovine | Srednje velike trde površine, prekinjene z regali | Mira |
| Hipermarketi in velike trgovine | Velike odprte trde površine | Marvel |
| Nakupovalna središča in velike javne stavbe | Zahtevnejše komunikacijske poti, stalna prisotnost ljudi | Omnie |
| Skladišča, industrija in polodprti prostori | Suha umazanija na trdih industrijskih površinah | Beetle Pro |
Preveliko število različnih modelov hitro zaplete upravljanje.
Vsak nov model pomeni dodatno usposabljanje, drugačen potrošni material, druge rezervne dele in manj zaposlenih, ki ga dobro poznajo.
Standardizacija na manjše število modelov zato prinese več prednosti:
Koliko različnih modelov dejansko potrebujete, je odvisno od vaših pogodb.
Če večino portfelja predstavljajo podobni objekti, lahko velik del potreb pokrijete z enim ali dvema modeloma. Če servis pokriva zelo različna okolja, bo smiselna širša kombinacija.
Pri objektih, kjer se izmenjujejo preproge in trda tla, je zato prvi korak vedno popis površin.
Kako robota primerjati glede na vrste tal, navigacijo, zaznavanje umazanije in stopnjo samostojnosti, lahko preverite v pregledu naših čistilnih robotov.
Na posnetku (v angleščini) je prikazan Marvel v podzemni garažni hiši – okolju, kjer velike odprte površine in vrsta umazanije zahtevajo povsem drugačen pristop kot na primer manjša trgovina ali pisarna.
Prvi robot naj ne bo poskus na najzahtevnejšem objektu, ki ga imate.
Za začetek izberite lokacijo, kjer ima tehnologija dobre možnosti za uspeh: dovolj velike in povezane površine, razmeroma pregledno postavitev, naročnika, ki uvedbo podpira, in odgovorno osebo, ki bo projekt spremljala.
Nato uvedbo gradite postopoma.
Gausiumova oblačna platforma in aplikacija omogočata spremljanje nalog in poročil o delu robotov, zato lahko podatke uporabite tako za interno spremljanje kot za komunikacijo z naročnikom.
Ko prvi pilot deluje stabilno in imate dovolj podatkov, je bistveno lažje oceniti, na katere druge pogodbe je avtomatizacijo smiselno razširiti.
Pri načrtovanju je enako pomembno vedeti, česa robot ne bo prevzel.
Prav tu so pričakovanja pogosto previsoka.
Robovi in podrobnosti. Koti, obrobe, območja pod pohištvom in prostor okoli pritrjene opreme pogosto še vedno zahtevajo ročno čiščenje. Zato v zgornjem izračunu nismo predpostavili, da robot prevzame 100 % talnega čiščenja, ampak 70 %.
Sanitarije in pogosto dotikane površine. Robot za tla ne bo očistil umivalnikov, stranišč, kljuk, miz ali drugih površin. Ure, namenjene tem opravilom, ostanejo.
Nepredvidena opravila. Razlitja, izredni dogodki in dodatne zahteve naročnika še vedno zahtevajo odziv zaposlenega.
Občasna specialna čiščenja. Odstranjevanje in obnova premazov, globinsko čiščenje ter drugi specialni postopki ostajajo ločena opravila. Robot lahko z rednim čiščenjem pomaga ohranjati stanje tal, ne more pa nadomestiti vseh periodičnih postopkov.
Pri izračunu zato ne začnite z vprašanjem:
Koliko ur ima ta pogodba?
Boljše vprašanje je:
Koliko ur znotraj te pogodbe porabimo za delo, ki ga robot dejansko lahko prevzame?
Šele ta številka je prava osnova za oceno prihranka časa, potrebne investicije in dodatne zmogljivosti ekipe.
Pri Karan & Delfin prodajamo profesionalne čistilne robote Gausium v Sloveniji ter čistilnim servisom pomagamo pri izbiri rešitev za različne vrste pogodb – od pisarn, trgovin in zdravstvenih ustanov do skladišč, industrije in garažnih hiš.
Pri čistilnem servisu izbire ne gledamo samo z vidika enega objekta.
Pomembno je tudi, ali je mogoče isti model učinkovito uporabiti še na drugih pogodbah, koliko dodatne zmogljivosti lahko ustvari in kako zahtevna bo njegova vključitev v vsakodnevno delo ekip.
Zato pred izbiro preverimo:
Najboljši začetek je preizkus na objektu, ki je primeren za prvi pilot.
Robot tako deluje na vaših tleh, med dejanskimi ovirami in v vašem običajnem urniku. Namesto teoretične zmogljivosti lahko izmerite, koliko površine res očisti, koliko časa za to potrebuje in kolikokrat mora zaposleni med nalogo poseči.
Na podlagi teh podatkov lahko precej natančneje ocenite, kaj bi uvedba robotov pomenila za celoten portfelj vašega čistilnega servisa.
Dogovorite se za predstavitev čistilnega robota na vaši lokaciji.
Odvisno predvsem od tega, koliko časa ekipa trenutno porabi za nego tal in kolikšen delež teh površin lahko robot očisti brez stalnega nadzora.
Če zaposleni od osemurne izmene za tla porabi dve uri, je potencial za avtomatizacijo v teh dveh urah, ne v celotni izmeni.
Del sproščenega časa boste verjetno porabili za temeljitejše čiščenje istega objekta, preostanek pa lahko predstavlja dodatno zmogljivost ekipe.
V nekaterih primerih da, predvsem kadar talno čiščenje predstavlja velik del izmene.
V drugih primerih bo število zaposlenih ostalo enako, vendar bodo lahko v istem času opravili več drugih nalog.
Za servis je lahko še zanimivejša možnost, da del sproščenega časa uporabi na drugem objektu in tako poveča obseg storitev brez sorazmernega povečanja ekipe.
Izbira je odvisna od strukture pogodb.
Phantas je primeren za manjše in bolj utesnjene notranje prostore, Mira za srednje velike trde površine, Marvel za večje odprte površine, Omnie za večje prometne objekte, Beetle Pro pa za skladišča, industrijo in druge površine s pretežno suho umazanijo.
Pri večjem številu podobnih pogodb je smiselno uporabljati čim manj različnih modelov, saj s tem poenostavite usposabljanje, servisiranje in logistiko.
Naročniku jasno predstavite, kaj bo robot dejansko opravljal.
Navedete lahko območja in pogostost robotskega čiščenja, opravila, ki ostanejo ročna, način spremljanja izvedbe ter možnost čiščenja med obratovalnim časom.
Bolj kot splošne obljube o velikih prihrankih so prepričljivi konkretni podatki iz pilotnega preizkusa ali obstoječih objektov.
Da. Britanski izvajalec storitev za objekte Mitie z 34 roboti Gausium čisti terminale letališča Heathrow in je samo z avtomatizacijo praznjenja in polnjenja rezervoarjev pridobil 1.760 delovnih ur na leto.
Latvijsko podjetje Cleanhouse z robotom Omnie čisti pritličje nakupovalnega središča Origo v Rigi, medtem ko ekipa dela v drugih nadstropjih.
Za prvi projekt izberite objekt z dovolj veliko površino primernih tal, pregledno postavitvijo in naročnikom, ki uvedbo podpira.
Prvi pilot naj bo predvsem priložnost za pridobivanje podatkov in izkušenj. Ko veste, koliko dela robot v vašem načinu organizacije dejansko prevzame, lahko precej varneje načrtujete širitev na zahtevnejše objekte.
Odvisno od tega, kaj lahko s sproščenimi urami naredite.
Če zaradi robota dejansko zmanjšate število plačanih ur, lahko govorimo o neposrednem finančnem prihranku.
Če iste zaposlene prerazporedite na drug objekt, je vrednost v dodatni storitvi, ki jo lahko opravite z obstoječo ekipo.
V našem ponazoritvenem primeru štirje objekti skupaj sprostijo približno 28 ur na teden. Če servis te ure uporabi za dodatno pogodbo, je njihova poslovna vrednost lahko bistveno večja od samega prihranka pri strošku dela.
Če pa sproščene ure ostanejo neizkoriščene, jih ni pravilno obravnavati kot neposreden finančni prihranek.
Pri pripravi tega članka smo za urejanje in lekturo uporabili orodja umetne inteligence.
