Na kratko: Pri čiščenju robov in kotov z robotom odločajo trije dejavniki: kako daleč čez ohišje sega stranska krtača, kako natančno robot sledi steni in ali brisalec ob robu pobere umazano vodo. Gausium Phantas ima po podatkih proizvajalca čiščenje roba 0 mm, kar pomeni, da ščetine stranske krtače sežejo do stene, ohišje pa se stene ne dotika. Ob ravnih stenah in podnožjih polic robot tako prevzame skoraj ves rob, v najglobljo točko pravokotnega kota pa okrogla krtača ne more seči. Ročno dočiščevanje ostane za kote, prostor za vrati, pragove in ovire, vendar ga je bistveno manj. Zato je dolžina robov v objektu eno od prvih meril pri izbiri robota.
Odprta tla so za robota najlažji del naloge. Vsak zmogljiv robot očisti sredino hodnika ali prehoda med policami. Pravi preizkus so zadnji centimetri ob steni, okrog podnožja police in v kotu, ker se tam nabira umazanija in se tam običajno začne ročno dočiščevanje.
Zato se pri predstavitvah robotov pogosto vprašamo isto: koliko dela ob robovih bo po robotu še ostalo ekipi. Odgovor je odvisen od zasnove stroja in od tega, kakšne robove ima vaš objekt.
Čistilni stroj ne more voziti z ohišjem tik ob steni. Potrebuje razmik, da se premika, ne da bi opraskal barvo, opremo ali police, in prostor, da se na koncu vsakega prehoda obrne.
Ta razmik ustvari pas, do katerega glavna krtača ne seže. Večja kot je razdalja med ohišjem in robom, širši je pas neočiščenih tal. Pri krtačenju je pomemben še brisalec: tudi če krtača doseže rob, mora stroj umazano vodo ob robu tudi pobrati, sicer ob steni ostanejo mokre lise in sledi, prav tam, kjer so najbolj vidne.
Čiščenje robov zato ni ena sama funkcija, ampak vprašanje zasnove. Postavitev krtač, zaznavanje okolice, načrtovanje poti in pobiranje vode morajo delovati skupaj. Da je oblika stroja res omejitev, kaže tudi raziskava v reviji Applied Sciences, v kateri avtorji ugotavljajo, da je pokritost površine pogosta težava zaradi nespremenljive oblike obstoječih čistilnih robotov, ki so večinoma okrogli ali polkrožni.
Pod »čiščenje robov« spada več vrst meja, vsaka pa robota preizkusi drugače.
Vsi roboti Gausium rob dosežejo na enak osnovni način, s stransko krtačo, ki čiščenje razširi čez ohišje. Razlikujejo se po vrsti stroja in po tem, kako dobro pridejo v ozke prostore. Pri večini strojev je stranska krtača samo na eni strani, zato robot steni tesno sledi le takrat, ko je ta stran obrnjena proti njej.
Kratek posnetek proizvajalca (v angleščini) prikazuje, kako Omnie, Phantas in Beetle s stransko krtačo sledijo robovom.
Krtača, ki seže do stene, koristi le, če robot ob celotni meji drži smer. Pot, ki se steni enkrat približa in drugič oddalji, pusti neenakomerne pasove, tudi če je doseg krtače ustrezen.
Roboti Gausium se po podatkih proizvajalca z LiDAR-jem lokalizirajo na ±2 cm natančno. Razdalja do roba pa je drugo vprašanje: ko robot sledi steni, se ne zanaša samo na svoj položaj na zemljevidu, ampak tudi na sprotno zaznavanje meje. Tako lahko drži tesno in enakomerno linijo, namesto da bi steno obvozil po loku.
Načrtovanje poti nato določi, kako so robovi vključeni v nalogo. Objekt lahko razdelite na cone in za vsako izberete način načrtovanja, tako da območja z veliko robov dobijo potrebno pozornost. Steklene stene, ogledala in druge odsevne površine lahko vplivajo na to, kako LiDAR zazna mejo, zato je robove ob njih smiselno preveriti že ob uvedbi.
Način Drop & Go postavi čiščenje robov na začetek naloge. Robot prostor kartira med čiščenjem: najprej razišče mejo in očisti robove, šele nato pokrije preostalo površino. Vnaprej izdelan zemljevid ni potreben. Način je namenjen prostorom, ki se pogosto preurejajo, na primer dvoranam in prireditvenim prostorom.
Pri krtačenju naloga ob robu ni končana, ko krtača doseže steno. Vodo in čistilno raztopino, ki ju robot nanese ob meji, mora tudi pobrati, sicer ob talni letvi ostaneta vlažen pas in sledi.
Pobiranje vode opravita brisalec in sesalni sistem. Brisalec zbere umazano vodo za sesanje, njegov položaj in oblika glede na steno pa vplivata na to, koliko vode ob robu pobere. V ozkem notranjem kotu sklop za pobiranje vode ne seže do najgloblje točke.
Pri Omnieju, ki je zasnovan za živahna okolja z veliko ljudmi, različica z valjasto krtačo krtači 406 mm širok pas. S stranskima krtačama se širina čiščenja poveča na 780 mm, krtači pa umazanijo z roba pometata navznoter, da jo robot pobere v istem prehodu. Pomembno je razlikovati: stranska krtača rob pometa, ne krtači ga. Ko stranska krtača doseže steno, to še ne pomeni, da so tla mokro krtačena do stene.
Nekateri objekti imajo bistveno več robov kot drugi, in tam tesno čiščenje ob robu prihrani največ ročnega dela.
Ker v nizkih in ozkih prostorih najprej odloča velikost ohišja, je ta podatek pri izbiri enako pomemben kot doseg krtače. Phantas je s širino ohišja 445 mm za 107 mm, približno 19 %, ožji kot primerljivi kompaktni večnamenski roboti na slovenskem trgu (552 mm), z dolžino 585 mm pa je krajši za 44 mm. Za vožnjo potrebuje prehod širine 650 mm, kar je 50 mm manj kot primerljivi roboti tega razreda. Ožje in krajše ohišje pomeni, da robot pride bližje nogam miz, podnožjem regalov in v vdolbine, kjer bi se večji stroj moral ustaviti prej.
Primerjava temelji na javno objavljenih tehničnih podatkih proizvajalcev (stanje: oktober 2026).
V študiji primera, ki jo je objavil Gausium, opisujejo uvedbo robota Phantas v korejski savni Geonyeong, kjer robot med fitnes napravami, mizami in stoli sesa, pometa in krtači. Po navedbah študije robot čisti do 0 cm od stene, brez nepočiščenih pasov ob talnih letvah, učinek čiščenja pa so preverjali z merjenjem motnosti odpadne vode pred čiščenjem in po njem. Zaposleni v študiji povedo, da se je fizična obremenitev občutno zmanjšala, hkrati pa navajajo, da je v savni mokro brisanje nekaterih površin še vedno nujno.
Posnetek proizvajalca (v angleščini) prikazuje Phantas pri delu v tej savni.
Tesno čiščenje ob robu zmanjša ročno dočiščevanje, ne odpravi pa ga v celoti. Bolje je, da to načrtujete vnaprej, kot da vas preseneti. Nekaj mest običajno ostane na ročnem urniku:
Cilj je jasna delitev dela. Robot prevzame dolge, ponavljajoče se robove ob stenah, policah in opremi, ekipa pa se posveti peščici mest, ki res potrebujejo človeka. To je pomembno tudi zaradi ljudi: po pregledu EU-OSHA čistilci pri delu pogosto delajo v neugodnih držah, sklonjeni naprej ali z zasukanim hrbtom, z veliko ponavljajočimi se gibi, kar povečuje tveganje za kostno-mišična obolenja. Vsak dolg rob, ki ga prevzame robot, pomeni manj takega dela.
V trgovini je ta delitev najpomembnejša pri nočnem čiščenju po zaprtju, ker mora vse, kar robot ob robovih pusti, ekipa dokončati ročno, preden se vrata odprejo.
Dolžina robov v objektu se hitro sešteje. Vzemimo trgovino s površino 1.500 m² in 12 prehodi med policami, dolgimi po 30 m. Že samo podnožja polic pomenijo 12 × 2 × 30 m = 720 m robov, brez sten, stebrov in blagajn.
Za oceno stroška ročnega dočiščevanja uporabimo naslednje predpostavke:
Izračun: 20 minut × 312 noči = 104 ure na leto. Pri 12,4–15,1 € na uro je to približno 1.290–1.570 € na leto za eno samo izmeno ročnega dela ob robovih. Če dočiščevanje robov v vašem objektu traja dlje, se znesek ustrezno poveča. Natančnejšo številko dobite, če na predstavitvi izmerite, koliko časa po robotu ekipa porabi za robove.
Podatek o čiščenju roba 0 mm sam po sebi še ne pomeni, da bo robot v celoti očistil notranji kot. Če ima vaš objekt veliko kotov, vdolbin, pragov in premičnega pohištva, bo del ročnega dela ostal ne glede na model. Prav tako stranska krtača rob pometa, ne krtači, zato pri zahtevnejši umazaniji ob talnih letvah, na primer pri lepljivih madežih, računajte na občasno ročno krtačenje robov. Robot je najbolj smiseln tam, kjer so robovi dolgi in ravni ter se iste trase ponavljajo vsak dan.
Če ima vaš objekt dolge vrste polic, gosto opremo ali veliko stalnih meja, naj bodo robovi v središču izbire robota, ne na koncu. Kaj vse izmeriti ob predstavitvi, preverite v vodniku Izbira čistilnega robota.
Karan & Delfin prodaja robote Gausium v Sloveniji in jih predstavi na lokaciji, kjer naj bi delali. Kdo smo: slovensko družinsko podjetje za profesionalno čiščenje od leta 1999. Na predstavitvi skupaj preverimo, kako robot sledi podnožjem polic in stenam v vašem objektu, kaj ostane v kotih in katere robove bo še vedno treba narediti ročno. Za trgovine si oglejte čistilne robote za trgovine, za poslovne prostore čistilne robote za pisarne, za logistiko pa čistilne robote za skladišča.
Dogovorite se za predstavitev v svojem objektu.
Ohišje robota potrebuje razmik, da se varno premika in obrača, zato ob steni ostane pas, do katerega glavna krtača ne seže. Ta pas pokrijeta stranska krtača in natančna vožnja ob steni. Phantas v ustreznih razmerah s stransko krtačo seže do stene, ne da bi se je ohišje dotikalo.
Ne. Objavljena razdalja čiščenja roba sama po sebi ne dokazuje, da robot v celoti očisti notranji kot. V pravokotnem kotu disk ali stranska krtača zaradi okrogle oblike ne seže do najgloblje točke, robota z valjasto krtačo pa omejujejo oblika ohišja, polmer obračanja in doseg brisalca, zato je tam lahko še vedno potrebno ročno dočiščevanje.
Phantas ima kompaktno ohišje in pod mize zapelje že pri višini 650 mm. Mira gre skozi prehode od 660 mm, kar ustreza gosto postavljenim trgovinam. Oba podatka opisujeta dostop do prostora, ne razdalje čiščenja roba.
Stranske krtače umazanijo z roba pometejo v glavni pas čiščenja, kjer jo robot pobere. Njihovega dosega ne smemo zamenjati s širino krtačenja: ko stranska krtača doseže steno, to ne pomeni, da so tla mokro krtačena do stene.
Odvisno je od dolžine in oblike robov. Ob ravnih podnožjih polic robot s stransko krtačo prevzame večino dela, ročno pa ostanejo koti, prostor za vrati, pragovi in ovire na tleh. Pri strošku dela čistilca 12,4–15,1 € na uro vsakih 20 minut manj dočiščevanja na noč pri 312 nočeh na leto pomeni približno 1.290–1.570 € na leto, zato je čas za robove smiselno izmeriti že na predstavitvi.
Pri pripravi tega članka smo za urejanje in lekturo uporabili orodja umetne inteligence.
